Delo, sreda, 12. junij, 2002 Finančne nepravilnosti na IVZ Kam so vbrizgali dobiček od cepiva? Velika odstopanja med nabavno ceno cepiv in denarjem, ki ga je IVZ za cepiva prejel od zavoda za zdravstveno zavarovanje Ljubljana – Sum, da so bile na Inštitutu za varovanje zdravja v preteklosti storjene finančne nepravilnosti, se je potrdil. Zunanja finančna revizija, ki jo je v hišo povabil sedanji direktor dr. Andrej Marušič, je med drugim pokazala velika in neupravičena odstopanja med nabavno ceno cepiv in denarjem, ki ga je Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) za cepiva prejel od zavoda za zdravstveno zavarovanje. Samo v prvih treh mesecih tega leta naj bi IVZ na ta račun zaslužil 50 milijonov tolarjev, kam je ta denar poniknil in koliko ga je v minulih letih pritekalo na IVZ pa bo najverjetneje pokazala preiskava finančnega sodišča. Inštitut za varovanje zdravja, ki je v Sloveniji edini pooblaščen za uvoz in distribucijo cepiv, naj bi s posredništvom nekega zasebnega ljubljanskega podjetja kupoval zdravila po grosistični ceni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa prikazoval drobnoprodajne. Pri tem je IVZ omenjenemu podjetju (neuradno smo izvedeli, da naj bi posredniške posle vodilo podjetje Astera, d. o. o., iz Ljubljane) na leto plačal 30 milijonov tolarjev provizije, samo v treh mesecih letošnjega leta pa je zdravstveno zavarovalnico oškodoval za približno 50 milijonov tolarjev. Finančni pregled je revizor opravil le za prvo letošnje četrtletje, zato ni znano, koliko denarja je inštitut na ta način pridobil od zdravstvene zavarovalnice. Kot je dejal dr. Andrej Marušič , ki je aprila letos na direktorskem mestu zamenjal Metko Macarol Hiti, je bila ta razlika najverjetneje namenjena tudi pokrivanju izgube inštituta, ki je v prvih treh mesecih letos dosegla skoraj 100 milijonov tolarjev. Ker je Marušič pred kratkim zaradi revizorjevih opozoril zamrznil dejavnosti na področju imunizacijskega programa, se izguba zdaj le še povečuje, saj je bil ta program eden najdonosnejših virov sredstev IVZ, še zlasti s preplačilom zdravstvene zavarovalnice. Kot domneva Marušič, naj bi nekdanja direktorica s temi prilivi pokrivala primanjkljaj, ki je nastajal zaradi premalo plačanega nacionalnega programa. Ministrstvo za zdravje bo letos, na primer, po pogodbi za nacionalni program, ki ga zanj izvaja IVZ, pokrilo samo tretjino denarja za plače zaposlenih na programu. Podobno je bilo tudi prejšnja leta, zato naj bi nekdanja direktorica primanjkljaje pokrivala tudi s pretiranim zaračunavanjem zdravstveni zavarovalnici. Kot je dejal Marušič, bo s podjetjem, ki je doslej izvajalo posredniške posle pri uvozu cepiv, prekinil pogodbo in to dejavnost v prihodnje organiziral v sklopu IVZ. Koliko let se je denar za cepiva iz ZZZS pretakal na inštitut in ali so za to vedeli odgovorni v zdravstveni zavarovalnici in na ministrstvu za zdravje, bo pokazala nadaljna preiskava. Minister za zdravje Dušan Keber, ki je bil že seznanjen z revizijskim poročilom, je dejal, da bo njihova služba preverila tudi to, predvsem pa bo treba ugotoviti, za kaj je bil ta denar na inštitutu porabljen – za plače, opremo, projekte ali za neracionalno nabavo. Če bo treba, pa bo minister za zdravje, kot je dejal, za razjasnitev morebitnih nezakonitosti pri poslovanju poklical še računsko sodišče. Pred tem bo treba še ugotoviti, ali je IVZ to počel z dovoljenjem zdravstvene zavarovalnice, je dejal minister za zdravje. V uradu za zdravila pa so nam pojasnili, da je pred nekaj leti pri nas že bila dokaj burna "strokovna razprava" o tem, ali naj IVZ ostane edini monopolni uvoznik ali pa naj to dejavnost nekoliko razdrobijo in omogočijo konkurenčnost. Ker je takrat prevladalo mnenje, da so cepiva zelo občutljiva zdravila, ki potrebujejo posebno obravnavo, je inštitut ostal edini uvoznik in distributer, pri tem pa, kot kaže, posloval skorajda brez nadzora. Po nekaterih ocenah naj bi samo razlika od nabavne cene cepiv in cene, prikazane zdravstveni zavarovalnici, na leto znašala več sto milijonov tolarjev. Na ZZZS so nam zagotovili, da za višje zaračunavanje cen cepiv niso vedeli, saj nimajo dovolj kadra, da bi nadzirali izvajanje pogodb, sklenjenih s 1300 javnimi zavodi. Kot smo izvedeli, pa je urad za zdravila že pred nekaj leti lekarne in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjal na velike razlike med cenami cepiv na veliko in tržnimi cenami ter jim predlagal izredni nadzor, vendar ga ne eni ne drugi niso naročili. Zunanja finančna revizija na IVZ, ki jo je ob nastopu direktorskega položaja naročil Andrej Marušič, pa je pokazala še nekaj drugih nepravilnosti v tem javnem zavodu. Med drugim je revizor opozoril, da so bile pogodbe z različnimi izvajalci del sklenjene mimo javnega razpisa. Namesto da bi direktorica v začetku leta določila znesek naložb za celo leto in objavila javni razpis, je pogodbe sklepala za manjše zneske in z znanimi podjetji. Od Metke Macarol Hiti, nekdanje direktorice in sedanje vodje centra za zdravstveno ekologijo na IVZ, nam včeraj ni uspelo dobiti pojasnil, saj je bila, kot smo izvedeli, na dopustu. Znano pa je, da je bilo nekdanjemu vodstvu zavoda v javnosti pogosto očitano potratno in nepregledno gospodarjenje s financami. Tako je, denimo, Metka Macarol Hiti letos kljub izgubam nekaterim svojim zaposlenim nameravala plačati 7,5 milijonov tolarjev za udeležbo na strokovnem seminarju na križarjenju. Na zahtevo novega direktorja je bilo treba nato poiskati sponzorja za plačilo potnih stroškov in kotizacij – ta denar bo zdaj menda priskrbela Sekcija za preventivno medicino, ki jo prav tako vodi Metka Macarol Hiti, prispevalo pa naj bi ga podjetje Baxter, eno izmed podjetij, pri katerih IVZ kupuje cepivo. Helena Kocmur