OBVESTILO ZA JAVNOST - 2
 

Pobuda staršev za oceno ustavnosti prisilnega cepljenja otrok

Društvo za svobodo odločanja SVOOD in starši posamezniki smo prejšnji teden na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti določb o obveznem cepljenju otrok v zakonu o nalezljivih boleznih (prva alineja prvega odstavka 22. člena zakona). Po našem mnenju so navedene določbe protiustavne zaradi prekomernega omejevanja človekovih pravic iz 17., 18., 34., 35., 51. in 56. člena ustave, hkrati pa so v nasprotju tudi z določbami v drugih treh zdravstvenih zakonih - zakonu o zdravstveni dejavnosti, zakonu o zdravniški službi in zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine. Določbe o obveznem cepljenju otrok so očiten ostanek nekdanjega, z demokratičnimi evropskimi standardi varstva človekovih pravic nezdružljivega političnega in pravnega sistema. V demokratični Evropi in drugih razvitih državah po svetu cepljenje otrok praviloma ni obvezno (z redkimi izjemami), ampak le priporočeno - torej je izenačeno z drugimi medicinskimi posegi in je zanj nujno potrebna privolitev staršev. Demokratične države so uspele razviti drugačne metode za doseganje precepljenosti in se ne zanašajo na zakonsko prisilo.
Predstavniki društva smo v pogovorih z različnimi zdravniki in z najvišjimi zdravstvenimi oblastmi opozorili na vrsto nepravilnosti in nezakonitosti v izvajanju obveznega cepljenja, vendar smo naleteli na gluha ušesa. V praksi se je namreč izkazalo, da ima obstoječ sistem hude pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja tudi do tragičnih dogodkov, s katerimi imamo starši tudi lastne bridke izkušnje. Do sedaj so se v praksi pokazale naslednje pomanjkljivosti sistema:
- zlorabe, saj predpisuje cepljenja, ki cepljenim otrokom niso v neposredno korist (rdečke, hepatitis B);
- nekritične strokovne odločitve o potrebnosti cepljenja za posameznike,
- cepljeni so tudi otroci v nerizičnih skupinah, pri katerih lahko škodljivi učinki presegajo koristi (hepatitis B, Haemophilus influenzae B),
- otroci so cepljeni proti boleznim, ki jih sploh ne ogrožajo (hepatitis B, rdečke),
- otroci so cepljeni s cepivi dvomljive vrednosti za zaščito (tuberkuloza, oslovski kašelj),
- otroci so cepljeni s cepivi, pri katerih obstaja utemeljen dvom o njihovi kakovosti in varnosti (hepatitis B, oslovski kašelj, ošpice, mumps, rdečke),
- predpisana so cepljenja proti boleznim, ki sploh niso nalezljive in bolnik ne ogroža nikogar drugega (tetanus);
- neprevidnost pri izvajanju cepljenja, saj zdravnike odvezuje osebne odgovornosti za posledice cepljenja in jim hkrati odvzema pravico za strokovno presojo o potrebnosti cepljenja za posameznega otroka.
- hude kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnikov, saj zdravniki staršev pred cepljenjem praviloma ne informirajo o vseh vidikih cepljenja, zato med starši in v javnosti prevladuje mnenje, da je cepljenje zelo učinkovit in izjemno varen zdravstveni poseg. Informacije, ki jih prejmemo starši pred cepljenjem, niso namenjene informiranju in izobraževanju, temveč vzbujanju zaupanja. Mnogo neprijetnih, a izjemno pomembnih podatkov in opozoril tako starši nikoli ne slišimo.
- kršitve zakonskih določb o spoštovanju ustavnih in zakonskih pravic pacientov, saj zdravniki vsak dan cepijo otroke brez objektivnih informacij o cepljenju in brez izrecne privolitve staršev. Zdravniki redno prisiljujejo k cepljenju tudi tiste otroke, ki so imeli očitno reakcijo na prejšnje odmerke cepiva. Dogajajo se tudi prisilna cepljenja mladoletnikov nad 15 let, ki so že opravilno sposobni in jih na sistematskih pregledih brez vednosti in privolitve staršev postavijo v vrsto in k sodelovanju prisilijo celo z ustrahovanjem. Zelo pogosto se tudi dogaja, da zdravniki zdravim necepljenim ali nepopolno cepljenim otrokom nočejo izdati zdravniškega spričevala za vstop v vrtec in šolo, kar je povsem nezakonito.
- kršitve zakonskih določb, da se mora zdravnik pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti, saj se je v praksi pokazalo, da zdravniki niso dovolj poučeni o vseh učinkih cepiv in dolžini trajanja zaščite, saj se zanašajo na uradne informacije zdravstvenih oblasti in ne na aktualna imunološka spoznanja, ki niso nujno v skladu z uradno doktrino. Zaradi tega je cepljenih mnogo otrok, ki zaradi kontraindikacij nikoli ne bi smeli biti cepljeni, mnogo stranskih pojavov po cepljenju nikoli ni zabeleženih v Registru o stranskih pojavih po cepljenju in mnogo nalezljivih bolezni ni pravilno diagnosticiranih, zato statistični podatki o obolevnosti niso točni; vse to pa vodi tudi k vsesplošni nerealni domnevi o varnosti in učinkovitosti cepiv.
Kljub osebnim in javnim pozivom, da se neprofesionalno in nezakonito ravnanje ustavi, pristojni organi niso ukrenili ničesar. Nasprotno, pritisk na previdne starše, ki nočemo cepiti svojih otrok z nevarnimi in nezadostno preverjenimi cepivi, ki povrh vsega našim otrokom večkrat ne prinašajo nikakršnih koristi, se je v zadnjih mesecih okrepil, saj starši po tekočem traku dobivamo odločbe zdravstvenega inšpektorata in ministrstva za zdravje, v katerih nam nalagajo cepljenje svojih otrok v 30 do 60 dneh, starši pa kljub pritožbam prejemamo sklepe o prisilnih izvršbah z grožnjami visokih denarnih kazni (do 100.000 SIT). Starše prijavljajo tudi sodnikom za prekrške. Zdravniki odkrito omenjajo tudi možnost cepljenja s fizično prisilitvijo, čeprav bi bilo to povsem nezakonito in huda kršitev ustavne pravice do osebne nedotakljivosti.
Ker predstavniki najvišjih zdravstvenih oblasti na pogovorih niso pokazali pripravljenosti za sprožitev postopka za spremembo spornih zakonskih določb, smo se starši odločili za vložitev ustavne pobude. Cepljenje je potencialno nevaren medicinski poseg in ima lahko tudi usodne posledice. Poleg koristi ima tudi izrecno škodljive posledice za imunski sistem cepljenega. Tudi zaščita, ki jo s cepljenjem pridobimo, je nekakovostna (kratkotrajna) in nezanesljiva (ker določen delež posameznikov kljub cepljenju ni zaščitenih, vendar tega ne vedo). Ker starši sedaj to vemo in ker se zavedamo, da cepljenje poteka v praksi popolnoma neustrezno, menimo, da je skrajni čas, da starši zaščitimo lastne otroke pred takim ravnanjem.
Zavzemamo se, da bi za cepljenje veljale iste zakonske določbe kakor za druge zdravstvene posege - da bi torej cepljenje temeljilo na zavestni privolitvi staršev, kar je nujno povezano s pojasnilno dolžnostjo zdravnika. Tako bi dosegli osveščeno soglasje staršev pred cepljenjem, kar je nujni predpogoj za vsak  etični zdravstveni poseg.
Zavzemamo se za odpravo nesprejemljive prisile in ustrahovanja iz zdravstvenega sistema in menimo, da bi zdravstvene oblasti in zdravniki lahko dosegale ustrezno precepljenost z argumentiranim prepričevanjem prebivalstva in bolj strokovnim tehtanjem med škodo in koristjo za posamezne skupine v populaciji.